Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1930 – LEPOPIS

Učenci četrtih razredov so obiskali Šolski muzej v centru Ljubljane.  Sodelovali so pri učni uri lepopisa. S peresnikom in tinto so se urili v ličnem pisanju, trudili so se odgovarjati na vprašanja tako, kot so se izražali v tridesetih letih prejšnjega stoletja, spoznali so nekatere tedanje navade ter preučevali stare predmete povezane s šolo. Vsak učenec je prejel en predmet in mu določil starost, uporabo, material idr. Nekateri učenci so izkusili sedenje na osličku ali pa celo klečanje na koruzi.

Ravno na dan obiska Šolskega muzeja nas je vreme osrečilo s snegom, zato smo se igrali s snegom in si ogledali lampijon naše šole, ki krasi praznično Ljubljano v parku Zvezda.

 

O lepopisu:

»V učnih načrtih za osnovno šolo lahko sledimo učnemu predmetu lepopis od leta 1774. Takrat so ga imenovali „pravpisanje“. Cilj poučevanja je bil pridobitev razločnega in prijetnega rokopisa. Kot samostojni predmet je bil ukinjen leta 1959.  Pri učni uri lepopisja okoli leta 1930 v 4. razredu narodne šole učenci spoznajo zgodovino pisave in pisal ter se poučijo o pomenu in vlogi lepopisja v šoli. Osnove lepopisne pisave dobijo tako, da s peresnikom in tinto pišejo velike in male lepopisne črke na učne liste. Pri tem spoznajo pravila lepopisja, pravilno držo telesa, predvsem roke in prstov, in taktiranje – tanka črta navzgor, debela navzdol (http://www.ssolski-muzej.si/slo/aboutmuseum.php?page=11).«

Zapisala: Anja Brezovnik